Pri preiskovanju računovodskih izkazov revizor izrazi sklep, katerega namen je povečati stopnjo zaupanja predvidenih uporabnikov v pripravo računovodskih izkazov organizacije v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja. Revizorjev sklep temelji na pridobljenem omejenem zagotovilu. Revizorjevo poročilo vključuje opis vrste posla preiskovanja, da bi bralci poročila lahko razumeli revizorjev sklep.
Pri opravljanju priskovanja revizor opravlja predvsem poizvedovanje in analitične postopke, zato pri preiskovanju računovodskih izkazov iz preteklosti gre za posel dajanja omejenega zagotovila, zato ne gre za revidiranje, s čimer se razlikuje od revidiranja računovodskih izkazov.
Namen preiskovanja računovodskih izkazov je tako z omenjenimi postopki pridobiti omejeno zagotovilo, da celota računovodskih izkazov ne vsebuje pomembno napačnih navedb, kar revizorju omogoči izraziti sklep o tem, ali je opazil karkoli, zaradi česar bi verjel, da računovodski izkazi niso v vseh pomembnih pogledih pripravljeni v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja (npr. Slovenski računovodski standardi).
Preiskovanje računovodskih izkazov se uporablja predvsem v primerih, ko revizija zakonsko ni potrebna, vseeno pa obstaja interes po določenem zagotovilu, ali obstajajo znaki, da računovodski izkazi niso v vseh pomembnih pogledih pripravljeni v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja (tak interes lahko izrazi na primer obvladujoča družba, banke, potencialni investitorji, ali lastniki oziroma poslovodstvo samo), v primeru sprožitve upniške prisilne poravnave…
