Vprašanja & odgovori

– VI VPRAŠATE MI ODGOVORIMO –

Revizija je posamezen posel revidiranja pri posamezni organizaciji z določenim namenom, ki naj bi vodil do izsledkov (npr. revizija računovodskih izkazov, revizija poslovanja, revizija skladnosti s predpisi…).

Revizijske storitve potrebujete v primeru, da ste zavezani k objavi revidiranih računovodskih izkazov po Zakonu o gospodarskih družbah, Zakonu o društvih, Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), Zakonu o javnih agencijah ter drugih zadevnih zakonih in predpisih, če ste v postopku uvedbe prisilne poravnave v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in zato potrebujete revizijo računovodskih izkazov, če ste v postopku ustanavljanja družbe s stvarnimi vložki in potrebujete ustanovitveno revizijo v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, če ste v postopku oddelitev ali združitev in v drugih primerih, ko zakon zahteva izvedbo revizije.

Opravljamo tudi skrbe preglede v primerih investiranja v deleže in delnice družb, posebne revizije po sklepih skupščine, pregled porabe sredstev v okviru evropskih projekotv in druge dogovorjene postopke itd.

Za kapitalske družbe (d.o.o., d.d., d.n.o. …) kriterije za zavezanost k reviziji računovodskih izkazov določa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Tako mora revizor v skladu s 57. členom ZGD-1 pregledati letna poročila velikih in srednjih kapitalskih družb ter dvojnih družb, na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje (ZRev-2). Revizor mora revidirati računovodsko poročilo ter pregledati poslovno poročilo v obsegu, potrebnem, da preveri, ali je njegova vsebina v skladu z drugimi sestavinami letnega poročila, pri pregledu izjave o upravljanju družbe se omeji na 3. in 4. točko petega odstavka 70. člena ZGD-1. Napisano velja tudi za konsolidirana letna poročila.

Kriterije in način uvrščanja kapitalskih družb med mikro, majhne, srednje in velike kapitalske družbe, določa 55. člen ZGD-1.

Za društva določa kriterije zavezanosti k reviziji Zakon o društvih, za javne agencije Zakon o javnih agencijah ipd.

Revizor tako revizijo glede na vrsto posla načrtuje v skladu z etičnimi in strokovnimi zahtevami predpisov iz prejšnjega odstavka ter drugih predpisov, stališč…, ki so sestavni del pravil stroke. Načrtovanje in izvedba revizije računovodskih izkazov se običajno razdelita na več faz. Pred zaključkom poslovnega leta se običajno opravlja predhodna faza revidiranja, tekom katere revizor s poizvedovanjem in drugimi revizijskimi postopki pridobi zadostno razumevanje poslovanja naročnika, napodlagi katerega pripravi revizijsko strategijo in podroben revizijski načrt. Po zaključku poslovnega leta pa se izvede zaključna faza revizije, ki običajno vključuje podrobnejši pregled saldov in poslov z uporabo revizijskih postopkov. Revizijski postopki, poleg poizvedovanja, vključujejo še analitično pregledovanje, opazovanje, ponovno izračunavanje, pregledovanje listin, ponovno izvajanje, neodvisno potrjevanje stanj idr. Z njimi revizor poizkuša pridobiti zadostne in ustrezne revizijske dokaze, na podlagi karerih oblikuje svoje sklepe. Revizija se lahko izvaja v prostorih stranke ali na daljavo preko elektronske komunikacije; odvisno od želje naročnika. Tekom in po koncu revizije se naročnik in revizor pogovorita o ugotovljenih nepravilnostih ali posebnostih in se dogovorita o potrebnih popravkih pred izdajo mnenja.

Druge vrste poslov revidiranja in sorodne storitve zahtevajo drugačen pristop in se razlikujejo glede na naravo in cilj posla.

Pri preiskovanju računovodskih izkazov revizor izrazi sklep, katerega namen je povečati stopnjo zaupanja predvidenih uporabnikov v pripravo računovodskih izkazov organizacije v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja. Revizorjev sklep temelji na pridobljenem omejenem zagotovilu. Revizorjevo poročilo vključuje opis vrste posla preiskovanja, da bi bralci poročila lahko razumeli revizorjev sklep.

Pri opravljanju priskovanja revizor opravlja predvsem poizvedovanje in analitične postopke, zato pri preiskovanju računovodskih izkazov iz preteklosti gre za posel dajanja omejenega zagotovila, zato ne gre za revidiranje, s čimer se razlikuje od revidiranja računovodskih izkazov.

Namen preiskovanja računovodskih izkazov je tako z omenjenimi postopki pridobiti omejeno zagotovilo, da celota računovodskih izkazov ne vsebuje pomembno napačnih navedb, kar revizorju omogoči izraziti sklep o tem, ali je opazil karkoli, zaradi česar bi verjel, da računovodski izkazi niso v vseh pomembnih pogledih pripravljeni v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja (npr. Slovenski računovodski standardi).

ZGD predpisuje minimalno vsebino, ki jo mora vsebovati izjava, in sicer:

• sklicevanje na izbran kodeks upravljanja z navedbo podatka o javni dostopnosti besedila kodeksa;
• podatke o obsegu odstopanja od izbranega kodeksa;
• opis glavnih značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v družbi v povezavi s postopkom računovodskega poročanja;
• podatke iz 3., 4., 6., 8. in 9. točke šestega odstavka 70. člena ZGD-1, ki so: podatki o imetnikih kvalificiranega deleža; posebnih kontrolnih pravicah; omejitvah glasovalnih pravic; pravilih pri imenovanju in zamenjavi organov vodenja in nadzora ter spremembah statuta; pooblastilih poslovodstvu, zlasti glede nakupa lastnih delnic;
• podatke o delovanju skupščine družbe in njenih ključnih pristojnostih ter opis pravic delničarjev in načina njihovega uveljavljanja;
• podatke o sestavi in delovanju organov vodenja ali nadzora ter njihovih komisij.

je določeno, da mora majhna kapitalska družba opraviti preiskavo računovodskih izkazov, če meri opredmetena osnovna sredstva po revalorizirani vrednosti ali vrednoti finančne instrumente, za katere ni objavljene cene na organiziranem trgu (vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti), in naložbene nepremičnine po pošteni vrednosti. Preiskava računovodskih izkazov obsega preiskavo celotnih računovodskih izkazov, in ne le prevrednotenih postavk.
Ker je v 55.členu ZGD-1 določeno, da se določbe ZGD-1, ki se nanašajo na majhne družbe, uporabljajo tudi za mikro družbe, razen če je določeno drugače, morajo preiskavo računovodskih izkazov poleg majhnih kapitalskih družb, ki se odločijo, da bodo uporabile model revaloriziranja ali model poštene vrednosti, opraviti tudi mikro kapitalske družbe.

GZS, Združenje nadzornikov Slovenije in gospodarsko ministrstvo, so skupaj napisali referenčni kodeks, ki ga lahko dobite na spletni strani GZS (na voljo je tudi v angleščini), katerega lahko družbe, ki jih ne zavezujejo drugi kodeksi, uporabi pri svojem sklicevanju in upravljanju.

Ker je del revizije računovodskih izkazov tudi revizorjeva preverba skladnosti ostalih delov letnega poročila z revidiranimi računovodskimi izkazi, bo revizor preveril tudi vključenost in ustreznost izjave o upravljanju družbe.

V kolikor potrebujete pri sestavljanju izjave pomoč, se lahko obrnete na katerega od naših pooblaščenih revizorjev za pomoč.